O festivalu

FESTIVAL ZLATI ČOLN 2014

5. festival slovenske kulture
od 18. do 25. oktobra 2014
Bielsko-Biała, Krakov, Mikołów, Český Těšín, Brno

Literarni večeri
18. oktobra – Bielsko-Biała (Galeria Wzgórze, ob 19. uri)
20. oktobra – Krakov (Śródmiejski Ośrodek Kultury, ob 18. uri)
22. oktobra – Mikołów (Instytut Mikołowski, ob 18.30)
23. oktobra – Český Těšín (Kavárna Avion, ob 16. uri)
24. oktobra – Brno (Místogalerie, Skleněná louka, ob 19. uri)

11. mednarodna prevajalska delavnica v Bielsko-Białi
19. in 20. oktobra – Bielsko-Biała (Galeria Wzgórze)

Slovenistična predavanja
Alenka Jovanovski: Poezija in etika
Dejan Koban: Projekt Mlade rime in polja poezije najmlajših pesnikov

 zlatycoln_logo_colour_bela podlaga

O festivalu

Festival Zlati čoln je tesno povezan s Srečkom Kosovelom (1904–1926), ki mu zaradi prezgodnje smrti ni uspelo izdati pesniškega prvenca z naslovom Zlati čoln. Kljub temu gre vendarle za enega najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja, pa tudi enega redkih pesnikov, ki je svoj umetniški in človeški zastavek spojil v novo kvaliteto. Kosovel ne umetnosti in ne človeškosti ni videl zgolj kot abstrakten koncept, ampak kot etični zastavek, ki je smiseln le, kolikor ga posameznik živi navznoter in kolikor je na ta način mogoče temeljito spremeniti delovanje družbe kot celote. Raziskovanje prostorov, ki jih je na ta način odprl Srečko Kosovel, je torej smer, v kateri pluje in potuje festival Zlati čoln.

Festival Zlati čoln je že od vsega začetka odprt navzven in navznoter in išče odprte prostore. Zgodovina kulturnih izmenjav med Poljsko, Češko in Slovenijo sega vsaj že v 19. stoletje in tudi takrat je – kot danes – temeljila na prijateljstvih.

V zadnjih letih so izšla tri slovenska knjižna dela v poljskem prevodu: dvojezična izdaja poezije Srečka Kosovela Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane (prev. Karolina Bucka Kustec), izbor pesmi Iztoka Osojnika Spodnie na niebie (prev. Marcin Warmuz) in roman sodobne slovenske pisateljice Maje Novak Karfanaum, czyli as killed (prev. Wojciech Domachowski).

Letos se bo poljski bralec lahko prvič srečal z ustvarjalnostjo Jureta Detele v pesniški zbirki Mech i srebro (prev. Karolina Bucka Kustec; Instytut Mikołowski, 2014). V ospredju letošnjega festivala bo torej tudi predstavitev te knjige.

Na festivalu bodo svoje delo predstavili slovenski umetniki: pesnica in literarna znanstvenica Alenka Jovanovski, pesnik in organizator Mladih rim Dejan Koban, pesnik, pisatelj in esejist Iztok Osojnik, prevajalka, pesnica in pisateljica Tatjana Jamnik in pesnik in kantavtor Klemen Pisk. Poleg njih bodo na festivalu sodelovali tudi njihovi poljski in češki kolegi: prevajalka Detelove in Kosovelove poezije v poljščino Karolina Bucka Kustec, Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Katarzyna Bednarska, Libor Doležán, Monika Gawlak, Jacek Lenkiewicz, Petr Mainuš, Maciej Melecki, Marta Podgórnik, Renata Putzlacher, Krzysztof Siwczyk, Kamil Szafraniec, Marcin Warmuz, Agnieszka Żuchowska-Arent in drugi.

V okviru Festivala Zlati čoln bo 18. in 19. oktobra potekala tudi 11. mednarodna prevajalska delavnica v Bielsko-Białi, na kateri bodo sodelovali omenjeni avtorji. Udeleženci delavnice bodo letos prevajali besedila dveh slovenskih »klasičnih« avtoric, ki sta pronicljivo upovedovali svet iz ženske perspektive, pesnice Saše Vegri (1934–2010) in pisateljice Zofke Kveder (1878–1926), ter poslušali predavanja in referate s področja prevodoslovja.

Karolina Bucka_smaller  Karolina Bucka Kustec o poeziji Jureta Detele

Poezijo Jureta Detele je literarna znanost označila kot refleksivno, pesnika pa bi zaradi njegove globoke etične angažiranosti in odnosa do sveta živali lahko uvrstili tudi med predhodnike animalistične etike v Sloveniji. V svojih pesmih je izražal globoko spoštovanje do sveta narave in s tem močno presegal običajno ekološko zavest.

Na Jureta Detelo sem postala pozorna zaradi knjige njegovega brata Andreja Detele Sanje v vzhodni sobi. Ko sem si v knjižnici izposodila pesniško zbirko Mah in srebro, še nisem vedela, da jo bom prevajala. Ker sem bila drugič noseča, me je pritegnilo posvetilo »Vsem nosečim deklicam in ženam«. Zbirko vpeljuje tudi pesnikova prošnja, naj teh pesmi nikoli ne natisnejo v publikaciji, vezani v usnje …

Sprva se mi je Detelov pesniški svet zdel mračen in hermetičen, njegov tok misli pa zapleten. Ta občutek me je spremljal vse do trenutka, ko sem po prvih, delovnih prevodih začutila, kako sem v besedila vstopila, da so se razprla pred mano, in kar naenkrat je tisto, kar se mi je prej zdelo zapleteno, postalo jasno. Pesmi so začele govoriti v njihovem lastnem jeziku. Med prebiranjem Detelovih zapiskov, pisem, esejev in dnevnikov, zbranih v dveh zvezkih Orfičnih dokumentov (ur. Miklavž Komelj), in piljenjem prevoda se je pred mano počasi začel razkrivati njegov pesniški svet. Svet, ki je hkrati zemeljski in kozmičen, materialen in duhoven. Svet nasilja in ubijanja, opazovan z globoko etičnega stališča, svet, ki v pesniku vzbuja veliko spoštovanje do zakonov narave, kozmosa in nenehnega razvoja posameznika in človeštva. Že dolgo sem vegetarijanka, blizu mi je veganska filozofija, pa vendar me je presenetila tako trdna in brezkompromisna drža in tok razmišljanja pesnika, ki je svet živali spoštoval bolj kot svet ljudi. S takšnim stališčem se doslej v poeziji še nisem srečala.

Ko sem razmišljala o sporočilnosti njegovih pesmi, sem se odločila, da jih prevedem kar se da dobesedno. Med prebiranjem zapiskov in iskanjem informacij o Deteli na spletu se je pred mano začela izrisovati podoba človeka, ki je premišljeno izbiral besede ter ni uporabljal metafor in nepotrebnih okrasnih pridevkov. S to strategijo v mislih sem naredila le nekaj manjših prevajalskih posegov, da bi, kjer je bilo to nujno potrebno, ohranila ritem. Upam, da bo pesnik v poljščini zvenel enako kot v izvirniku, načelno in z močnim sporočilom. In neverjetno aktualno, čeprav je od izdaje Maha in srebra v Sloveniji minilo že več kot 30 let.