Nastopajoči 2013

fotke avtorjev2

Kratke biografije slovenskih ustvarjalcev

Alenka Jovanovski (1974) je slovenska pesnica, esejistka, literarna kritičarka, urednica in prevajalka. Svoj pesniški prvenec Hlače za Džija je objavila leta 2012. Pesmi in prevode italijanske književnosti objavlja v različnih revijah (Literatura, Dialogi, Poetikon) in na Radiu Slovenija. Kot kritičarka in esejistka spremlja sodobno slovensko pesniško produkcijo, kot urednica pa je sodelovala z edicijo Litterae Slovenicae. Društvo pisateljev Slovenije ji je podelilo Stritarjevo nagrado za mladega kritika, osvojila je nagrado vitez(inja) poezije za najboljšo pesem leta 2004. Poleg prevodov poezije Cesareja Paveseja (v soprevodu z Gašperjem Malejem) in pozne proze Itala Calvina je tudi avtorica monografije Temni gen: estetsko skozi prizmo mističnega izkustva (2001).

Matej Krajnc (1975) je slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, glasbenik in publicist. V Ljubljani na Filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti, tam zdaj nadaljuje podiplomski študij verzologije. L. 1988 je objavil prvo pesniško zbirko, v naslednjih dvajsetih letih se jih je nabralo za slaba dva ducata, je avtor osmih romanov in več zbirk kratkih zgodb. Napisal je več strokovnih monografij (o glasbi Elvisa Presleya, Johnnyja Casha in Beatlov), sodeluje z večino slovenskih literarnih revij, prevaja poezijo in prozo iz angleščine, nemščine, hrvaščine, francoščine in italijanščine, mdr. avtorje kot so Alexander Pope, Leonard Cohen, Tom Waits, John Keats, William Blake, Elfriede Jelinek, Jonathan Lethem, Millos Gjergj Nikolla idr., sodeloval je pri več pesniških antologijah, objavlja tudi strokovne komparativistične in glasbene članke. Od leta 2002 član Društva slovenskih pisateljev, od 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ukvarja se tudi z interdisciplinarnostjo poezije in glasbe, od leta 1992 deluje kot kantavtor, od 1998 objavlja avtorske plošče, tudi kot dodatke romanom.

Maja Novak (1960) je slovenska pisateljica, prevajalka in publicistka. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti (1986) in pripravništvu v zakonodajni službi republiškega parlamenta se je začela ukvarjati s prevajanjem, ki jo je spodbudilo k literarnemu ustvarjanju. Po leti 1990 je delala kot poslovna sekretarka na gradbišču v Jordaniji in kot novinarka mednarodne redakcije pri dnevniku Slovenec. V letih 1995–2005 je imela status samostojnega umetnika, odtlej pa se preživlja kot prevajalka leposlovja in humanistike iz francoščine (G. Leroux, E.-E. Schmidt), italijanščine (A. Baricco, S. Tamaro, U. Eco idr.), srbščine in hrvaščine (mdr. R. Šerbedžija, V. Arsenijević, I. Simić Bodrožić) ter angleščine (npr. R. Dawkins, N. Gaiman, C. Keegan, J. Mcgahern, J. Egan) ter publicistika za revijo Global, je pa tudi stalna kolumnistka revije Mladina. Izdala je romane Izza kongresa ali Umor v teritorialnih vodah (1993), Zarka (1994), Cimre (1995, 2003), Karfanum ali as killed (1998, 2000, 2004) in Mačja kuga (2000, 2002, 2011), zbirko kratkih zgodb Zverjad (1996, 2011) ter knjige za otroke in mladino: romana Kufajn, Kufina in kamela Bombla ali Pravljica za Saro (1995) in Vile za vsakdanjo rabo (Obzorja 1998), kratkoprozno zbirko Male živali iz velikih mest (1999) in zbirko pesmi za otroke Ura zoologije (2003). Nominirana je bila za več uglednih književnih nagrad (kresnik, večernica), leta 1997 je prejela nagrado Prešernovega sklada. Njena kratka proza je uvrščena v več slovenskih in tujejezičnih antologij, njeni romani so prevedeni v finščino, srbščino in angleščino, v poljščini pa je pred kratkim izšel Karfanaum, czyli as killed (prev. W. Domachowski).

Iztok Osojnik (1951) je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln in drugih). Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje ***Asterisk (KUD France Prešeren, 2011) in Poročena na rdeče (Mladinska knjiga, 2012), pet romanov, nazadnje Svinje letijo v nebo (KUD Police Dubove, 2012) in dve zbirki esejev in študij. Vodi Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln, Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji in še vrsto drugih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je prejel vrsto domačih in tujih nagrad: Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), Župančičevo nagrado (1992), mednarodno literarno nagrado KONS (2011, italijansko nagrado Benečije-Julijske Krajine za poezijo (2002) in hrvaško Lucićevo nagrado (2004).

Tatjana Jamnik (1976) je slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, lektorica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika ter urednica in založnica leposlovja in humanistike. Izdala je pesniško zbirko Brez (2009). Njene pesmi in kratke zgodbe so bile objavljene v slovenskih in tujih literarnih revijah in antologijah, prevedene so v angleščino, češčino, francoščino, hrvaščino, japonščino, nemščino, poljščino, slovaščino in srbščino. Prevaja poljsko in češko književnost (knjižni prevodi: A. Wiedemann, S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, P. Bednarski; A. Berková, M. Urban, P. Brycz, L. Fuks, R. Denemarková), prevedla je tudi znanstveno monografijo A. Będkowske-Kopczyk. Leta 2009 je prejela je priznanje za najboljšega mladega prevajalca. Je idejna nosilka in glavna organizatorica Festivala slovenske kulture Zlati čoln na Poljskem, soorganizatorica Mednarodne prevajalske delavnice v Bielsko-Białi in Mednarodne pesniško prevajalske delavnice Zlati čoln v Škocjanu na Krasu ter gostovanj slovenskih avtoric in avtorjev v tujini. Skupaj s Tajo Kramberger in Barbaro Korun je ustanovila mednarodno literarno nagrado KONS. Je predsednica Kulturno-umetniškega društva Police Dubove.

Alenka Koderman (1970) je slikarka in grafičarka. Končala je študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po akademiji vodi likovne delavnice za otroke (2000–2005) ter deluje na različnih ustvarjalnih področjih: ilustracije, oblikovanja knjižne opreme, lutk (Mini teater 2005), uporabne umetnosti (poslikava postelj in skrinj, 2003 Youth Hostel Celica), potiska tkanin (v sodelovanju z Marjeto Godler za Hostel Celica 2007), oblikovanja, poslikave keramike (2011). Imela je več skupinskih (v sodelovanju s skupino Paviljon 2008) ter samostojnih razstav: 2006 – Café Frontpage v Knöbenhavnu, 2010 – Galerija Mik Celje, Vojnik / Galerija Hest, Ljubljana, 2012 – Galerija Krka / Likovni kritiki izbirajo (Lev Menaše), razstavni pano, Cankarjev dom, Ljubljana, 2013 – Knjižnica Prežihov Voranc Ljubljana Vič / Galerija Ars Ljubljana.