Avtorji 2015

Slovenija

Miriam Drev_foto Jasenka Bulj_small  Miriam Drev (1957) je pisateljica, pesnica, književna prevajalka, literarna kritičarka in publicistka. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine na Univerzi v Ljubljani. Izdala je otroško knjižico Šviga gre lužat (1995), pesniške zbirke Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter romana V pozlačenem mestu (2012) in Nemir (2014). Njene pesmi so prevedene v angleščino v knjigi Voices of Slovene Poetry 3 ter revijalno v italijanščino, hrvaščino in latvijščino, uvrščene pa so tudi v češko in poljsko antologijo. Napisala je šest literarnih portretov za antologijo Pozabljena polovica (2007). Piše tudi prispevke in kritike za Radio Slovenija ter občasno za slovensko redakcijo Radia Trst in Književne liste pri časopisu Delo. Njen prevajalski opus, ki šteje več kot osemdeset knjižnih izdaj, obsega klasična in moderna dela angleških, nemških in francoskih avtorjev, med drugim M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha. Je članica Društva slovenskih pisateljev, PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Preživlja se kot svobodna kulturna ustvarjalka. Živi v Ljubljani.

TJamnik3_foto Krzysztof Puchyra_small  Tatjana Jamnik (1976) je pesnica, pisateljica, prevajalka, lektorica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, urednica, založnica leposlovja in humanistike ter organizatorka literarnih dogodkov v Sloveniji in drugih državah. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izdala je pesniško zbirko Brez (2009). Njene pesmi in kratke zgodbe so bile objavljene v slovenskih in tujih literarnih revijah in antologijah, prevedene so v angleščino, češčino, francoščino, hrvaščino, japonščino, nemščino, poljščino, slovaščino in srbščino. Prevaja poljsko in češko književnost (knjižni prevodi: A. Wiedemann, S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, P. Bednarski, J. Franczak, A. Tuszyńska; A. Berková, M. Urban, P. Brycz, L. Fuks, R. Denemarková, R. Sikora, E. Bondy, J. Katalpa), prevedla je tudi znanstveno monografijo A. Będkowske-Kopczyk. Leta 2009 je prejela je priznanje za najboljšega mladega prevajalca. Je idejna nosilka in glavna organizatorica Festivala slovenske kulture Zlati čoln, soorganizatorica Mednarodne prevajalske delavnice v Bielsko-Białi ter gostovanj slovenskih avtoric in avtorjev v tujini. Je predsednica Kulturno-umetniškega društva Police Dubove. Skupaj s Tajo Kramberger in Barbaro Korun je ustanovila mednarodno literarno nagrado KONS.

Iztok Osojnik_foto Brunon Bielecki_small  Iztok Osojnik (1951) je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln in drugih). Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Do sedaj je objavil 28 avtorskih knjig poezije, nazadnje Kosovel in sedem palčkov (KUD Police Dubove, 2015), Poročena na rdeče (Mladinska knjiga, 2012) in ***asterisk (KUD France Prešeren, 2011), pet romanov, nazadnje Svinje letijo v nebo (KUD Police Dubove, 2012) in dve zbirki esejev in študij. Vodi Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln, Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji in še vrsto drugih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je prejel vrsto domačih in tujih nagrad: Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), Župančičevo nagrado (1992), mednarodno literarno nagrado KONS (2011), italijansko nagrado Benečije-Julijske Krajine za poezijo (2002) in hrvaško Lucićevo nagrado (2004).

AleksanderPersolja  Aleksander Peršolja (1944) je pesnik. Kot učitelj je najprej poučeval v Dornberku in nato v Dutovljah, nato je bil nekaj let vodja Malega odra v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica. Do upokojitve je bil umetniški vodja Kosovelovega doma v Sežani. Izjemno pomemben je njegov prispevek k razvoju kulture na Krasu: med drugim je bil idejni pobudnik, soustanovitelj in dolgoletni soorganizator festivala Vilenica in programa Mlada Vilenica, mednarodne kitarske delavnice in mednarodne slikarske kolonije Globine, Štrekljeve nagrade in drugih kulturnih programov v Sloveniji. Piše pesmi in dramske priredbe poezije Srečka Kosovela. Objavljati je začel v reviji Perspektive v 60. letih prejšnjega stoletja, od takrat pa njegova besedila najdemo v večini slovenskih literarnih revij in mnogih literarnih zbornikih. Njegove pesmi so bile prevedene v italijanščino, srbščino, hrvaščino, albanščino, češčino, nemščino, angleščino, španščino in poljščino. Izdal je samostojne pesniške zbirke: Štirinajst (skupinska pesniška zbirka, 1968), Čez noč (1971), Nad poljem je mrak (1974), Koraki: Pesniški list št. 35 (1977), Sanjsko mesto (1988), Bacchus v grmovju (1994), Ob robu svetlobe (2002), Potovanje sonca (2007), Proti robu (2011) in Bilke v krogu (2014), pesniški list Kirka z grafikami Klavdija Tutte (2004) ter skupaj z Alešem Bergerjem dramo Štiri zgodbe za eno življenje (2004). Živi v Križu pri Sežani.

muanis-sinanovic-foto-andrej-hocevar-1_small  Muanis Sinanović (1989) je pesnik in literarni kritik. Študira filozofijo in splošno jezikoslovje na Univerzi v Ljubljani. Izdal je dve pesniški zbirki, Štafeta okoli mestne smreke (2011), za katero je prejel nagrado za najboljši prvenec leta, in Pesmi (2014). Sodeluje z redakcijo za kulturo in humanistiko Radia Študent, kjer objavlja kritike leposlovnih in teoretskih del ter družbene komentarje. Od leta 2015 je član uredniškega odbora revije IDIOT.

Bernarda Jelen  2 FotoNeža Jelen  Bernarda Jelen (1972) je pesnica, mentorica, profesorica slovenščine in zgodovine, zaposlena na I. gimnaziji v Celju, kjer vodi knjižnico in skrbi za literarni utrip na šoli. Literarni list Fedra je leta 2015 osvojil nagrado, ki jo podeljuje JSKD, in sicer za najboljše srednješolsko literarno glasilo v celoti. Delo z mladimi in s poezijo jo vedno znova navdihuje. Otroške pesmi je objavila v revijah Cicido in Ciciban, pesmi za odrasle pa v MentorjuLirikonu, Poetikonu, Apokalipsi, Sodobnosti, na spletni strani LUD Literature. S poezijo je sodelovala v oddaji Literarni nokturno, na festivalu Dnevi poezije in vina in na podelitvi Veronikine nagrade. (foto Neža Jelen)

A_Jovanovski_foto Mojca Pišek_small  Alenka Jovanovski (1974) je pesnica, esejistka, literarna kritičarka, urednica in prevajalka. Pesniški prvenec Hlače za Džija je objavila leta 2012. Kot kritičarka in esejistka spremlja sodobno slovensko pesniško produkcijo, kot urednica pa je sodelovala z edicijo Litterae Slovenicae. Prejela je Stritarjevo nagrado za mlado kritičarko in nagrado Vitez(inja) poezije za najboljšo pesem leta 2004. Poleg prevodov poezije Cesareja Paveseja (v soprevodu z Gašperjem Malejem) in pozne proze Itala Calvina je tudi objavila monografijo Temni gen: estetsko skozi prizmo mističnega izkustva (2001). Njene pesmi so bile v prevodu Agnieszke Będkowske-Kopczyk uvrščene v antologijo Portret ženske iz obrnjene perspektive: 12 pesnic iz Ukrajine, Češke in Slovenije(FA-art, 2013).

Gašper-Malej_small  Gašper Malej (1975) je prevajalec, pesnik, urednik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Je avtor dveh pesniških zbirk: Otok, slutnje, poljub (ŠKUC – Lambda, 2004), ki je bila nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec (2005), in Rezi v zlatem (CSK – Aleph, 2009), po kateri je med drugim nastal večmedijski in večjezikovni performans BS-LP: Biti svoj lastni prevod (2010). Njegova poezija je bila prevedena v več tujih jezikov in objavljena v nekaj antologijah v Sloveniji in tujini; udeležil se je več slovenskih in mednarodnih literarnih festivalov, srečanj ter pesniškoprevajalskih delavnic. Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti, predvsem proze, poezije, esejistike in strokovno-teoretskih besedil vidnejših avtorjev 20. stoletja (P. P. Pasolini, A. Tabucchi, D. Buzzati, P. V. Tondelli, N. Milani, C. Pavese, A. Zanzotto, P. Cappello, P. Cavalli, L. Passerini itd.); veliko prevaja tudi za gledališče (C. Goldoni, D. Fo, E. Barba itd.). Leta 2011 je za prevod romana Pier Paola Pasolinija Nafta prejel nagrado Zlata ptica. Dejaven je tudi kot urednik in lektor ter na področju uprizoritvenih umetnosti; v zadnjem času je (v okviru KUD AAC Zrakogled in Društva 2000) uredniško zasnoval zbirko Helia, v kateri objavlja prevodno prozo avtorjev iz sredozemskih dežel.

Jure Detela_small  Jure Detela (1951–1992) je slovenski pesnik, pisatelj in esejist. Bil je briljanten poznavalec umetnostne zgodovine in likovni kritik. V 70. letih je bil aktiven soudeleženec različnih avantgardnih gibanj. Leta 1979 je skupaj z Iztokom Osojnikom in Iztokom Saksido zasnoval Podrealistični manifest. Izdal je pesniški zbirki Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1985) ter roman Pod strašnimi očmi pontonskih mostov (1988). Bil je vizionar in neustrašen borec za pravico do življenja vseh živih bitij. Živel in ustvarjal je v Ljubljani.

Srecko Kosovel_small  Srečko Kosovel (1904–1926) je slovenski pesnik, esejist in publicist ter eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja. Študiral je slavistiko, romanistiko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Svoja besedila je objavljal v revijah in recitiral na literarnih večerih. Umrl je zaradi meningitisa, star dvaindvajset let, preden je utegnil izdati svoj pesniški prvenec Zlati čoln. Večina njegovega dela je bila objavljena posmrtno, najbolj inovativna besedila (t. i. konsi in integrali) pa šele leta 1967 (v uredništvu Antona Ocvirka). Kosovelove pesmi, ki se uvrščajo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost, s pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa ostaja aktualen tudi v današnjih časih.

Saša Vegri_small  Saša Vegri, s pravim imenom Albina Vodopivec, rojena Doberšek, se je rodila v Beogradu. Nižjo gimnazijo je končala v Celju, nato je obiskovala šolo za umetno obrt. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na Geodetskem zavodu v Ljubljani, leta 1955 pa se je vpisala na študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1961–1967 je bila svobodna književnica, nato se je zaposlila kot knjižničarka in do upokojitve delala v ljubljanskih knjižnicah (najdlje v Pionirski knjižnici in Knjižnici Otona Župančiča). Bila je članica Društva slovenskih pisateljev. Za odrasle je izdala pesniške zbirke: Mesečni konj (1958), Naplavljeni plen (1961), Zajtrkujem v urejenem naročju (1967), Ofelija in trojni aksel (1977), Konstelacije (1980) in Tebi v tišino (2001). Objavljala je tudi literaturo za otroke, in sicer slikanico Jure Kvak-Kvak (1975) ter pesniške zbirke Mama pravi, da v očkovi glavi (1978), To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke (1983) in Kaj se zgodi, če kdo ne spi (1991). Poleg tega je pisala članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva ter prevajala srbsko, hrvaško in makedonsko liriko. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov. Prejela je več nagrad: jugoslovansko nagrado Mladosti (1962), Levstikovo nagrado (1979) in Trubarjevo plaketo (1987).

Češka

Yvetta Ellerova_small  Yvetta Ellerová (1961) je češka pesnica, pevka, skladateljica, pedagoginja in terapevtka. Študirala je na Univerzi Palackega v Olomoucu, pozneje pa še petje, waldorfsko pedagogiko, periodizacijo in sinhroniciteto zgodovine (v Bratislavi) ter čustveno terapijo (EFT). Odkar je bil (z odredbo ostravske županje) ukinjen waldorfski vrtec, ki ga je ustanovila leta 1991 in ga vodila 21 let, se posveča terapiji otrok in odraslih (arteterapija, energetska psihologija, čustvena terapija, aromaterapija itd.) ter vodi psihološke in ustvarjalne seminarje. Sodeluje s Češko televizijo (piše scenarije za otroške oddaje, pravljice), literarno revijo Protimluv (kjer objavlja intervjuje z umetniki in prevode), skladateljem Danielom Skálo (libreti za njegove skladbe so bili že dvakrat predstavljeni v okviru festivala Ostravski dnevi nove glasbe), s pesnikom Petrom Hruško (uglasbuje in poje njegovo poezijo ter z njim koncertno nastopa). Uglasbuje tudi besedila drugih pesnikov in lastne pesmi. Njena strokovna besedila so bila objavljena v zbornikih, izdanih pri založbi Univerze Palackega v Olomoucu (mdr. Duša predšolskega otroka, Pravljica o smislu), pesmi pa v antologijah V trhlinách puklin (V režah razpok, 2012) in Briketa (Briket, 2014). Njene izbrane pesmi so bile prevedene v ukrajinščino.

Petr Hruška_small  Petr Hruška (1964) je češki pesnik, scenarist, literarni zgodovinar in znanstvenik. Izdal je pesniške zbirke Obývací nepokoje (Bivalni nemiri, 1995), Měsíce (Meseci, 1998), Vždycky se ty dveře zavíraly (Ta vrata so se zmeraj zapirala, 2002), Auta vjíždějí do lodí (Avtomobili se vkrcavajo na ladjo, 2007), Darmata (Zamanstva, 2013) ter kratkoprozni zbirki Odstavce (Odstavki, 2004) in Jedna věta (En stavek, 2015). V 80. letih je diplomiral iz kemije na Tehnični univerzi v Ostravi, češko literaturo pa je lahko študiral šele po menjavi političnega režima, v letih 1990–1994. Zaposlen je na Akademiji znanosti Češke republike. Ukvarja se s češko literaturo 20. stoletja, zlasti poezijo, o čemer tudi predava na raznih čeških univerzah (npr. na Masarykovi univerzi v Brnu in na Ostravski univerzi). Njegove razprave so objavljene v številnih literarnovednih zbornikih. Napisal je monografijo o češkem pesniku Karlu Šiktancu z naslovom Někde tady (Nekje tukaj, 2010). Piše tudi kolumne za reviji Respekt in Bubínek Revolveru, eseje, občasno pa tudi gledališke igre. Je član uredniškega sveta revije Host. Izbori njegovih pesmi so bili knjižno objavljeni v Nemčiji, Italiji, Sloveniji in na Poljskem.

chrobak_jakub_small  Jakub Chrobák (1974) je češki pesnik, avtor šansonskih besedil in publicist. Izdal je pesniške zbirke Až dopiju, tak zaplatím (Ko popijem, bom plačal, 2003), Adresy (Naslovi, 2010) in Jak prázdné kolo, po ráfku (Kakor prazno kolo, feltna fuč, 2014). Diplomiral je iz češkega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Ostravske univerze, kjer je leta 2004 tudi doktoriral z disertacijo o zgodnji pesniški ustvarjalnosti Bohumila Hrabala. Predava literarno vedo na Šlezijski univerzi v Opavi. Poezijo objavlja od srede 90. let. Piše tudi recenzije. Objavlja v  revijah Tvar, Literární noviny, Host in Aluze. Je eden ustanovnih članov in glavni urednik literarne revije Texty.

ivan motyl_small  Ivan Motýl (1967) je češki pesnik, dramatik, publicist in urednik. Napisal je gledališko igro Bezruč?! (skupaj z Janom Balabánom, 2009) ter uredil antologijo ostravske poezije in poezije o Ostravi 1894–2013 z naslovom Briketa (Briket, 2013). Diplomiral je iz zgodovine za srednješolske učitelje na Ostravski univerzi. Prostovoljsko piše za literarne revije, kot so Weles, Obrácená strana měsíce, Protimluv in Rozrazil. Od srede 90. let piše za različne češke časopise, npr. MF Dnes in Lidové noviny, za Češki radio, pa tudi za regionalno časopisje severovzhodne Moravske in Šlezije. Trenutno je urednik revije Týden.

irena stastna_small  Irena Šťastná (1978, rojena Václavíková) je češka pesnica in prozaistka. Izdala je pesniške zbirke Zámlky (Premolki, 2006), Všechny tvoje smrti (Vse tvoje smrti, 2010) in Živorodky (Živorodke, 2013), njena četrta knjiga Žvýkání jader (Žvečenje jedrc) bo izšla v letu 2015. Diplomirala je iz češkega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ostravi ter iz bibliotekarstva in informatike Filozofsko-naravoslovni fakulteti na Šlezijski univerzi v Opavi. Poezijo in kratke zgodbe je objavila v številnih literarnih revijah, npr. Host, Protimluv, Psí víno, Tvar, UNI, Literární fórum, Pandora, Viselec, Weles, Zvuk, Poetry Cornwall, iLeGaLiT, Literární noviny itd., ter antologijah in almanahih: V srdci černého pavouka (V srcu črnega pajka, 2000), Cestou (Po poti, 2004), Antologie české poezie 1986–2006 (Antologija češke poezije 1986–2006; 2007), Ty, která píšeš (Ti, ki pišeš – antologija kratke proze sodobnih čeških avtoric, ki je v češčini izšla leta 2008, v portugalščini pa 2011), Sto nejlepších českých básní (Sto najboljših čeških pesmi, 2012), Nad střechami světlo − Über den Dächern das Licht (Nad strehami luč, 2014) in Briketa (Briket, 2014).

Poljska

arkadiusz_kremza_small  Arkadiusz Kremza (1975) je poljski pesnik. Izdal je zbirke Bloki (1997), Hocki-klocki (Traparije, 2000), Brania (Jemanja, 2003), Pukanie ziemi (Trkanje zemlje, 2006), Wiersze z wody i żelaza (Pesmi iz vode in železa, 2012) ter pesnitev Ludzie wewnętrzni (Notranji ljudje, 2009). Leta 2013 je prejel Otoczakovo nagrado.

Maciej Melecki_small  Maciej Melecki (1969) je poljski pesnik, scenarist, urednik in založnik. Izdal je pesniške liste Zachodzenie za siebie (Stopiti si za hrbet, 1993), Dalsze zajścia (Novi incidenti, 1998), Panoramix (2001), Opuszczone strony (Zapuščeni kraji, 2008) in Podgląd zaniku (Spremljanje usihanja, 2014) ter pesniške zbirke Te sprawy (Te zadeve, 1995), Niebezpiecznie blisko (Nevarno blizu, 1996), Zimni ogrodnicy (Mrzli vrtnarji, 1999), Przypadki in odmiany (Sklanjatve in spregatve, 2001), Bermudzkie historie (Bermudske zgodbe, 2005), Zawsze wszędzie indziej – wybór wierszy 1995–2005 (Zmeraj povsod drugje – izbor pesmi 1995–2005; 2008), Przester (Overdrive, 2009), Szereg zerwań (Niz prekinitev, 2011) in Pola toku (Polja poteka, 2013). Prejel je literarno nagrado štirih stebrov (2010) in Otoczakovo nagrado 2009. Njegove pesmi so prevedene v angleščino, češčino, nemščino, slovaščino, francoščino, slovenščino in srbščino. Poleg tega je tudi soavtor filmskih scenarijev (Wojaczek (1997), Autsajder (2000), Dan prevaranta (2000) in Ervin iz Šlezije (2003)), urednik pesmi iz zapuščine Rafała Wojaczka, izdanih v antologiji Reszta krwi (Preostanek krvi, 1999), sourednik kritično-spominskega zbornika Który jest. Rafał Wojaczek w oczach przyjaciół, krytyków in badaczy (Ki je: Rafał Wojaczek v očeh prijateljev, kritikov in raziskovalcev, 2001) ter glavni urednik revije Arkadia. Je direktor Mikołowskega inštituta Rafała Wojaczka.

Marta Podgornik_small  Marta Podgórnik (1979) je poljska pesnica, literarna kritičarka in urednica. Izdala je pesniške zbirke Próby negocjacji (Poskusi pogajanja, 1996), Paradiso (2000), Długi maj (Dolgi maj, 2004), Opium i Lament (Opij in lamentiranje, 2005), Dwa do jeden (Dva do eden, 2006), Pięć opakowań (Pet embalaž – zbrane pesmi, 2008), Rezydencja surykatek (Rezidenca surikat, 2011) in Zawsze (Zmeraj, 2015). Prejela je nagrado Jacka Bierezina (1996), štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Poljske in bila nominirana za prestižno nagrado Paszport Polityki (2001). Sodelovala je na poljsko-nemški pesniškoprevajalski delavnici v Krakovu. Njene pesmi so bile prevedene in objavljene na Slovaškem, Češkem, v Nemčiji, Rusiji, na Švedskem, v Veliki Britaniji, ZDA, Italiji in Ukrajini. Sodeluje z vroclavsko založbo Biuro Literackie, kjer redno objavlja spletne kolumne in uredniško bdi nad pesniškimi prvenci.

jerzy+suchanek_small  Jerzy Suchanek (1953) je poljski pesnik, prozaist in literarni kritik. Izdal je pesniške zbirke Proszę rozejść się do domów (Prosimo, da se razidete domov, 1974), 49 wierszy (49 pesmi, 1981), Jestem nie tylko słowem (Nisem le beseda, 1983), Czytaj szeptem (Beri šepetaje, 1991), Bębny (Bobni, 2007), Pusto (Prazno, 2007), Widzimisię (Kaprice, 2008), Ku (2009), Jutro przeczytaj jeszcze raz. Wiersze wybrane (Jutri preberi še enkrat: Izbrane pesmi, 2010), Folklor polski (Poljski nacionalni šport, 2011), Fe (2012), zbirko kratke proze Ośle ziółka (Oslovske žavbe, 2008) ter roman Płakula (Jokec, 2009). Je član Društva poljskih pisateljev in Gornješlezijskega literarnega društva. Ustanovil je zasebno Otoczakovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko minulega leta.

aga zc_small  Agnieszka Żuchowska-Arendt (1983) je poljska pisateljica, pesnica in prevajalka. Diplomirala je iz slavistike na Jagelonski univerzi v Krakovu. Izdala je pesniške zbirke Biała masa tabletek (Bela gora tablet, 2005) in zbirko kratke proze Znikomat (Kafromat, 2009). Iz srbščine in bosanščine je prevedla več kot 20 knjig poezije in proze. Preživlja se s pisanjem t. i. političnega leposlovja (political fiction), doslej je pod različnimi psevdonimi objavila 14 knjig.

© Vse pravice pridržane.
Vsa besedila, objavljena na tej spletni strani, so objavljena s soglasjem avtorjev in prevajalcev ter zaščitena v skladu z zakonom o avtorskih pravicah.